Najstarejša jamska najdišča s sledovi človeškega delovanja v Herkovih pečeh nad Radljami in v Špehovki v Hudi luknji.35.000 – 20.000 p. n. š.
Prazgodovinska utrjena gradišča: Grajski hrib nad Starim trgom, Gradišče nad Slovenj Gradcem, Pigl na Javorniku na Ravnah. 14. – 12. in 8. – 6. stol. p. n. š.
Keltska plemena se združijo v Noriško kraljestvo (noriško železo).3. stol. p. n. š.
Rimljani podjarmijo keltsko prebivalstvo noriškega kraljestva.16. stol. p. n. š.
Rimska naselbina Colatio (Stari trg) in grobišče Zagrad pri Prevaljah ob pomembni rimski cesti ter podeželske posesti v Zg. Dovžah, Zagradu in na Muti.1. – 5. stol.
Poznoantično grobišče na Puščavi na Gradu nad Starim trgom.konec 4. stol. – 5. stol.
Samova plemenska zveza poveže slovanska plemena; na njeni osnovi nastane kneževina Karantanija.626–658
Zgodnjesrednjeveško grobišče na Puščavi na Gradu nad Starim trgom.8. – 9. stol.
Ostanki zgodnjekrščanske cerkve s staroslovanskim grobiščem v cerkvi sv. Jurija na Legnu.9. – 10. stol.
Karantanija (Koroška) pridobi formalni status vojvodine.976
Prva listinska omemba Slovenj Gradca.1091
Prva omemba Črne na Koroškem.1137
Na območju Sp. Mute začne delovati mitnica.1147
Prva listinska omemba Radelj ob Dravi (villa Radela).1161
Dravograd se omenja kot trg z gradom, dvema dvorcema, cerkvico sv. Vida in mitnico.1185
Začetek splavarjenja po Dravi.13. stol.
Na svojem gradu nad Slovenj Gradcem umre istrski mejni grof Henrik II. Andeški.1228
Prva pisna omemba Vuzenice.1238
Prva pisna omemba Guštanja, sedanjih Raven na Koroškem.1248
Siegfried Mahrenberški in mati Gisela ustanovita dominikanski ženski samostan v Mahrenbergu (Radljah). Oglejski patriarh Bertold V. Andeški posveti cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu.1251
Prva omemba Ribnice na Pohorju v zemljiških listinah.1266
Ulrik III. Spanheim Slovenj Gradcu omogoči mestne pravice.Pred 1267
Podelitev trških pravic naselju Radlje.1268
Trajno oblast (do 1918) prevzamejo Habsburžani. Prva omemba Mislinje. Prva omemba cerkve Device Marije na Jezeru (zgodovinsko središče Prevalj).1335
Najstarejše poročilo o svinčevi rudi pod Peco v zapisih koroškega vojvode Ernesta Železnega.1424
Turki požigajo in ropajo po Koroškem.2. polovica 15. stoletja
Na Koroškem prvi upor slovenskih kmetov.1478
Ogrska vojska Matije Korvina opustoši slovenjgraški in guštanjski grad.1489
Koroški deželni stanovi zgradijo protiturške utrdbe (»turške šance«) na vhodu v Mežiško dolino.1480 – 1500
Razdelitev obsežnih habsburških posesti med sinove Ferdinanda l. dokončno zakoliči historične meje t. i. notranjeavstrijskih dežel: Koroške, Štajerske in Kranjske.1564
Prva omemba fužin na Muti.1573
Posvetitev cerkve sv. Uršule na Uršlji gori.1602
V Črni se naseli Melhior Puc iz Labotske doline in začne kopati železovo rudo v Javorju. Začetki fužinarstva v Mežiški dolini.1620
Hans Sigmund Ottenfels dobi dovoljenje za izkop svinčeve rude.1665
Prevaljski (guštanjski) župnik Gašper Pilat ustanovi štipendijski sklad za dijake.1700
Začetek železarstva v Mislinji.1723
Nastane t. i. Leški rokopis.1757 – 1761
Grofje Thurni iz Pliberka zgradijo fužinarski obrat v Mušeniku.1774
Cesar Jožef II. razpusti samostane (dominikanke zapustijo Mahrenberg).1782
Napoleon Koroško priključi t. i. Ilirskim provincam.1809
Blaž Mayer odkrije ležišča rjavega premoga na Lešah.1818
Brata Rosthorn ustanovita cinkarno na Prevaljah, nekaj let zatem proizvodnjo preusmerita v železarstvo.1822
Grofje Thurni so se v Mežiški dolini usmerili samo na proizvodnjo jekla, ki je pozneje zaslovelo po vsem svetu.1827
Izgradnja ceste skozi sotesko Hude luknje poveže Koroško z osrednjo Slovenijo.1829
Iznajdba uporabe rjavega premoga pri pudlanju Avgusta Rosthorna in Josefa Schlegla v železarni na Prevaljah je izzvala popoln preobrat v evropskem železarstvu.1840
Delovanje Antona Martina Slomška v Vuzenici.1838 – 1844
Zgrajen koroški krak južne železnice po Dravski dolini skozi Dravograd.1863
Prevaljska železarna ustavi obratovanje; celotna proizvodnja prenesena v gornjeavstrijski Donawitz. Zgrajena t. i. mislinjska železniška proga med Dravogradom in Velenjem.1899
Z delovanjem preneha glažuta v Josipdolu; proizvodnja se preusmeri v kamnoseštvo.1909
Razpad avstro-ogrske monarhije. 1. decembra Koroška postane del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.1918
Boji za severno mejo.1918 – 1920
Delovanje Mohorjeve družbe na Prevaljah.1919 – 1927
Rezultat plebiscita razmeji Koroško na avstrijski in manjši jugoslovanski (slovenski) del.10. 10. 1920
Libeliče se priključijo matični domovini.1922
Opustijo rudnike rjavega premoga na Lešah.1935
Od 8. do 15. maja potekajo na Poljani pri Prevaljah zaključni boji druge svetovne vojne v Evropi.1945
Ustanovitev gimnazije na Ravnah.1949
Guštanj preimenujejo v Ravne na Koroškem; postane mesto.1952
Generalni sekretar OZN podeli Slovenj Gradcu naziv mesto Glasnik miru.1989
V osamosvojitveni vojni hudi boji na mejnem prehodu Holmec in v Dravogradu.1991
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se Koroška po 84 letih znova simbolično združi.2004
Status mesta dobijo Dravograd, Mežica in Prevalje.2005
Slovenj Gradec je partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012.2012