Spoznajte slikovito pokrajino mogočnih gozdov in naravnih presežkov na območju UNESCO Geoparka Karavanke, Pohorja in doline reke Drave. Doživite adrenalin na kolesu ali peš – z najlepšimi razgledi z gora ali globoko v podzemlju Pece. Začutite svobodo gorskih vrhov in radosti na zasneženih planjavah. Prepustite se sproščenemu klepetu z domačini ob koroških dobrotah in raziskujte zapuščino preteklosti. Pristna in neodkrita. To je Koroška – polna presenečenj.
Sprostitev v zelenju in gozdni svežini Pohorja Občutite moč prostranih pohorskih gozdov, ki vam obljubljajo prijetno senco v poletni vročini. Poleg izjemnih podob narave se na vsakem koraku ponujajo priložnosti za dejavnosti na prostem. Ljubitelji gorskega kolesarjenja, se lahko zapeljete s kolesi po razgibanih gozdnih poteh. Ob gosti mreži gozdnih poti in kolovozov skriva Pohorje še številna visoka barja in planje, jezera, rečice s slapovi ter druge naravne bisere, tudi energijske točke. Med drugim tudi Sgermovo smreko – najvišje drevo v srednji Evropi. Odkrijte jih in uživajte! Poti lahko raziščete tudi peš na daljših ali krajših pohodih. Kope in Ribniško Pohorje – osrednji turistični središči na tej strani Pohorja – ponujata široko paleto nepozabnih doživetij. Dotaknite se najvišjega drevesa srednje Evrope Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju oziroma na Zgornji Orlici velja za najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Z višino 61,8 m in premerom 113 centimetrov predstavlja izjemen primerek naravne dediščine. Njena starost je ocenjena na več kot 300 let. Spoznajte edinstven živi svet Pretežno iglasti gozd pokriva več kot 70 % pokrajine. Poleg gozdov se vam bodo ob raziskovanju narave odprle planje – travišča, ki se razprostirajo na planotah. To so ostanki pašnikov in travnikov, ki so nastali z izsekavanjem gozda. Zaradi opuščanja rabe se planje dandanes ponovno zaraščajo. Na teh kislih pohorskih traviščih boste našli travo volk, dobro pa uspevajo tudi zdravilna arnika in orhideje. Na strmejših predelih planje preidejo v vresave z jesensko vreso, borovnicami in brusnicami. Pohorski gozdovi, travniki in barja so bivališče divjadi, številnih ptic (gozdne kokoši, sove, ujede, žolne), metuljev, hroščev, dvoživk in drugih živalskih vrst. Posebno doživetje predstavlja sprehod do šotnih barij. Ribniško jezero in Lovrenška jezera je najbolje obiskati peš. Na sprehodu po lesenih brunčah boste odkrili marsikatero naravno posebnost in si odpočili oči ob raznolikih podobah živega sveta. Območje Natura 2000 Pohorje s svojimi naravnimi in krajinskimi značilnostmi tvori svojevrsten alpski svet. Kar 2/5 je del evropskega omrežja Natura 2000, katere glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Spoznajte Pohorje v informacijskem centru Oglejte si multimedijsko predstavitev in razstavo o razvoju Pohorja skozi čas. V sklopu Centra Kope pa lahko obiščete tudi zeliščarski center. Sicer pa so v sklopu objekta tudi konferenčna dvorana, gostinski del in trgovine z lokalnimi izdelki. Geološka preteklost pokrajine Vas zanima geološka preteklost pokrajine, katere spomin sega več kot 500 milijonov let v zgodovino Zemlje? × Pohorje gradijo magmatske in metamorfne kamnine, ki so različno stare; metamorfne so veliko starejše, vendar je njihovo starost težko ugotoviti, saj so prestale številne metamorfoze. Ocenjeno je, da so najstarejše kamnine na Pohorju (in tudi v Sloveniji) stare okoli 500 milijonov let. Magmatske kamnine so precej mlajše, nastale naj bi med 18 in 16 milijoni let. Jedro pohorskega masiva gradijo magmatske kamnine. Med njimi prevladuje granodiorit, ki postopoma proti severozahodu prehaja v porfiroidni granodiorit (granodiorit je med splošno javnostjo poimenovan granit ali tonalit, porfiroidni granodiorit pa kot dacit). V Cezlaku izdanja avtohtona slovenska kamnina čizlakit. Metamorfne kamnine obdajajo magmatske kamnine in so zastopane z očesnim gnajsom, blestnikom, amfibolitom, eklogitom, marmorjem, kvarcitom in serpentinitom, ki so razširjene predvsem na območju jugovzhodnega dela Pohorja. Severozahodno Pohorje gradijo filitoidni skrilavec z vložki diabaza in marmoriziranega apnenca, kremenovo-sericitni filit z vložki marmorja in kvarcita, granatov blestnik s prehodi v gnajs ter sedimentne kamnine; svetlosivi do rdeči apnenci, konglomerat, peščenjak in laporovec. Iz magme, ki se je strdila na površju, je nastala kamnina porfiroidni granodiorit (dacit). Ob stiku vroče magme z okoliškimi metamorfnimi kamninami so zaradi nenadnega povišanja temperature nastajale nove metamorfne kamnine; skarni. V področju, kjer se stikata dacit in skarn, pa je nastala železova ruda. Železovo rudo so pod Malo Kopo in Mislinjskim jarkom kopali že v 18. stoletju. Najpomembnejši rudni mineral je bil magnetit, v skarnih pa so tudi največja nahajališča mineralov granatov v Sloveniji. V Centru Kope so predstavljene kamnine in minerali Pohorja. Pohorske metamorfne kamnine so prepredene s številnimi žilami kremena, ki so lahko široke tudi do enega metra. Pohorski kremen so nekdaj uporabljali kot surovino za izdelavo stekla, v preprostih steklarnah – glažutah so pred dobrimi tremi stoletji talili kremen. Pohorski stekleni izdelki so romali širom Evrope. Granodiorit je pomemben naravni kamen, ki je bil v preteklosti uporabljan predvsem za tlakovanje cest in trgov, danes se uporablja predvsem za oblaganje stavb, izdelovanje robnikov in spomenikov. V Josipdolu je v Muzeju kamnoseštva, steklarstva in gozdarstva Koroškega pokrajinskega muzeja predstavljena tradicija kamnarstva, gozdarstva in steklarstva. Theme picker
Sprostitev v zelenju in gozdni svežini Pohorja Občutite moč prostranih pohorskih gozdov, ki vam obljubljajo prijetno senco v poletni vročini. Poleg izjemnih podob narave se na vsakem koraku ponujajo priložnosti za dejavnosti na prostem. Ljubitelji gorskega kolesarjenja, se lahko zapeljete s kolesi po razgibanih gozdnih poteh. Ob gosti mreži gozdnih poti in kolovozov skriva Pohorje še številna visoka barja in planje, jezera, rečice s slapovi ter druge naravne bisere, tudi energijske točke. Med drugim tudi Sgermovo smreko – najvišje drevo v srednji Evropi. Odkrijte jih in uživajte! Poti lahko raziščete tudi peš na daljših ali krajših pohodih. Kope in Ribniško Pohorje – osrednji turistični središči na tej strani Pohorja – ponujata široko paleto nepozabnih doživetij. Dotaknite se najvišjega drevesa srednje Evrope Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju oziroma na Zgornji Orlici velja za najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Z višino 61,8 m in premerom 113 centimetrov predstavlja izjemen primerek naravne dediščine. Njena starost je ocenjena na več kot 300 let. Spoznajte edinstven živi svet Pretežno iglasti gozd pokriva več kot 70 % pokrajine. Poleg gozdov se vam bodo ob raziskovanju narave odprle planje – travišča, ki se razprostirajo na planotah. To so ostanki pašnikov in travnikov, ki so nastali z izsekavanjem gozda. Zaradi opuščanja rabe se planje dandanes ponovno zaraščajo. Na teh kislih pohorskih traviščih boste našli travo volk, dobro pa uspevajo tudi zdravilna arnika in orhideje. Na strmejših predelih planje preidejo v vresave z jesensko vreso, borovnicami in brusnicami. Pohorski gozdovi, travniki in barja so bivališče divjadi, številnih ptic (gozdne kokoši, sove, ujede, žolne), metuljev, hroščev, dvoživk in drugih živalskih vrst. Posebno doživetje predstavlja sprehod do šotnih barij. Ribniško jezero in Lovrenška jezera je najbolje obiskati peš. Na sprehodu po lesenih brunčah boste odkrili marsikatero naravno posebnost in si odpočili oči ob raznolikih podobah živega sveta. Območje Natura 2000 Pohorje s svojimi naravnimi in krajinskimi značilnostmi tvori svojevrsten alpski svet. Kar 2/5 je del evropskega omrežja Natura 2000, katere glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Spoznajte Pohorje v informacijskem centru Oglejte si multimedijsko predstavitev in razstavo o razvoju Pohorja skozi čas. V sklopu Centra Kope pa lahko obiščete tudi zeliščarski center. Sicer pa so v sklopu objekta tudi konferenčna dvorana, gostinski del in trgovine z lokalnimi izdelki. Geološka preteklost pokrajine Vas zanima geološka preteklost pokrajine, katere spomin sega več kot 500 milijonov let v zgodovino Zemlje? × Pohorje gradijo magmatske in metamorfne kamnine, ki so različno stare; metamorfne so veliko starejše, vendar je njihovo starost težko ugotoviti, saj so prestale številne metamorfoze. Ocenjeno je, da so najstarejše kamnine na Pohorju (in tudi v Sloveniji) stare okoli 500 milijonov let. Magmatske kamnine so precej mlajše, nastale naj bi med 18 in 16 milijoni let. Jedro pohorskega masiva gradijo magmatske kamnine. Med njimi prevladuje granodiorit, ki postopoma proti severozahodu prehaja v porfiroidni granodiorit (granodiorit je med splošno javnostjo poimenovan granit ali tonalit, porfiroidni granodiorit pa kot dacit). V Cezlaku izdanja avtohtona slovenska kamnina čizlakit. Metamorfne kamnine obdajajo magmatske kamnine in so zastopane z očesnim gnajsom, blestnikom, amfibolitom, eklogitom, marmorjem, kvarcitom in serpentinitom, ki so razširjene predvsem na območju jugovzhodnega dela Pohorja. Severozahodno Pohorje gradijo filitoidni skrilavec z vložki diabaza in marmoriziranega apnenca, kremenovo-sericitni filit z vložki marmorja in kvarcita, granatov blestnik s prehodi v gnajs ter sedimentne kamnine; svetlosivi do rdeči apnenci, konglomerat, peščenjak in laporovec. Iz magme, ki se je strdila na površju, je nastala kamnina porfiroidni granodiorit (dacit). Ob stiku vroče magme z okoliškimi metamorfnimi kamninami so zaradi nenadnega povišanja temperature nastajale nove metamorfne kamnine; skarni. V področju, kjer se stikata dacit in skarn, pa je nastala železova ruda. Železovo rudo so pod Malo Kopo in Mislinjskim jarkom kopali že v 18. stoletju. Najpomembnejši rudni mineral je bil magnetit, v skarnih pa so tudi največja nahajališča mineralov granatov v Sloveniji. V Centru Kope so predstavljene kamnine in minerali Pohorja. Pohorske metamorfne kamnine so prepredene s številnimi žilami kremena, ki so lahko široke tudi do enega metra. Pohorski kremen so nekdaj uporabljali kot surovino za izdelavo stekla, v preprostih steklarnah – glažutah so pred dobrimi tremi stoletji talili kremen. Pohorski stekleni izdelki so romali širom Evrope. Granodiorit je pomemben naravni kamen, ki je bil v preteklosti uporabljan predvsem za tlakovanje cest in trgov, danes se uporablja predvsem za oblaganje stavb, izdelovanje robnikov in spomenikov. V Josipdolu je v Muzeju kamnoseštva, steklarstva in gozdarstva Koroškega pokrajinskega muzeja predstavljena tradicija kamnarstva, gozdarstva in steklarstva.
Zemljevid Vabljeni, da se “sprehodite“ po zemljevidu Koroške. Kulinarika Okusite Koroško in se prepričajte o njeni gostoljubnosti. Nastanitve Na Koroškem lahko izbirate med različnimi tipi nastanitev, a vsem je skupna domačnost.
x Bodite obveščeni o aktualni turistični ponudbi, dogajanju ter možnostih za izlete. *indicates required Ime in priimek * Email * Osebni podatki S posredovanjem naslova elektronske pošte soglašam, da RRA Koroška d.o.o. moj elektronski naslov uporablja za namene obveščanja o aktualni turistični ponudbi, dogajanju ter možnostih za izlete. Izberite način našega obveščanja: E-novice Vneseni podatki se bodo uporabljali izključno za namen, za katerega ste podali privolitev. Podatki se ne bodo posredovali tretjim osebam. Kadarkoli lahko zahtevate odjavo od prejemanja e-novic, popravek svojih osebnih podatkov, trajen izbris osebnih podatkov, ki jih hranimo o vas. Odjava in izbris osebnih podatkov je možen s posredovanjem elektronskega sporočila s prošnjo po prenehanju prejemanja informacij na info@koroska.si. We use Mailchimp as our marketing platform. By clicking below to subscribe, you acknowledge that your information will be transferred to Mailchimp for processing. Learn more about Mailchimp's privacy practices here.